Prispevek je zapisala vzgojiteljica Alenka Cegnar.

Na zadnji septembrski dan smo obiskali prenovljeno Šubičevo hišo. Sprejel nas je kustos, g. Boris Oblak in nas najprej popeljal po pritličju hiše, kjer smo si ogledali spominsko ploščo posvečeno Janezu in Juriju Šubicu ter si ogledali trenutno postavljeni razstavi. Na razstavi Združenja umetnikov Šk. Loke, smo spoznavali različne likovne zvrsti, od risbe do kipa, še bolj pa nas je pritegnila razstava del Karle B. Rihtaršič, ki je s svojimi kvačkanimi in polstenimi liki oživela junake iz ljudskih pravljic od Povodnega moža, Zamorca v loškem grbu do Kačje kraljice in Agate na pujsu.
V prvem nadstropju smo se seznanili z rodom slikarjev Šubic, spoznavali, kaj so za svoje ustvarjanje uporabljali slikarji in restavratorji nekoč, se seznanili s postopkom nastajanja freske in opazovali, kako se izdeluje rezbarija in pozlata le-te…čopič po laseh, da se naelektri in že zlati listič poleti – super!
Lansko leto smo opazovali delo restavratorjev in tokrat smo si v drugem nadstropju lahko ogledali rezultate njihovega dela: čudovite (starega beleža rešene) pobarvane stene, staro pohištvo, črno kuhinjo…
Na hodniku smo si ogledali še karikature znanih Poljancev in za konec še obiskali galerijo, kjer nam je Boris na instrument didžeridu (ki je avstralski ljudski instrument) in ga je sam izdelal iz kovinske cevi, drugega pa iz debla, zaigral čarobne in dih jemajoče melodije…
Polni vtisov smo se poslovili od prijaznega gostitelja ter se po strmih stopnicah spustili do vhoda.
Obisk je bil poln doživetij za vsa naša čutila in polni lepih vtisov smo se odpravili nazaj proti vrtcu.
Upamo, da se nam kaj podobnega še večkrat dogodi, predvsem pa velika zahvala g. Borisu, kajti brez njegovega navdušenja in predanosti tako močno doživetje ne bi bilo mogoče.