Avtorica prispevka je vzgojiteljica Irena Pelko.
25.1.2016 smo v sklopu projekta SIMBIOZA GIBA povabili dedke in babice otrok iz 1. starostne skupine na gibalno urico v šolsko telovadnico. Namen projekta je bil medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Stari starši so utrjevali vezi s svojimi vnuki preko pozitivne izkušnje tekom različnih gibalnih aktivnosti.
Dedki in babice so se z vnuki oz. vnukinjami zbrali v vrtčevski garderobi, kjer so se preoblekli in preobuli v primerno športno opremo. Sodelovki sta jih nato pospremili v telovadnico, kjer smo jih pričakale še ostale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz skupin: Sovice, Želvice in Medvedki. Prijazno smo jih pozdravile in povabile k gibalni urici, ki smo jo pripravile posebej za njih.
Na začetku, smo se vsi skupaj ogreli s pomočjo gibalne zgodbe. Telovadnica je bila razdeljena na tri dele (Sovice, Želvice in Medvedki); vsak del je vseboval poligon, sestavljen iz različnih športnih rekvizitov. Otrok in babica oz. dedek sta si lahko poljubno izbirala zaporedje reševanja gibalnih nalog in način reševanja gibalnih problemov, glede na otrokov gibalni razvoj oz. sposobnost. Poligoni niso spodbujali iskanja razlik v gibalnih sposobnostih otrok, temveč prikazovali otroško iznajdljivost in pestrost možnosti reševanja različnih gibalnih problemov. Po določenem časovnem preteku so si skupine (Sovice, Želvice, Medvedki) zamenjale poligone. Na ta način so lahko vsi otroci preizkusili vse gibalne izzive v vseh treh sklopih – poligonih.
Pred skorajšnjim zaključkom našega druženja so stari starši ob poslušanju zgodbe nežno masirali in umirjali svoje prepotene vnuke oz. vnukinje. Ob koncu smo se lahko vsi skupaj okrepčali s čajem in sadjem, ter si zaželeli, da bi bilo tako prijetnih trenutkov med starimi starši in vnuki še več!
