Avtorica prispevka je vzgojiteljica Špela Dolinar.
Nekaj, kar bo otrokom zagotovo ostalo v spominu v tem šolskem letu je naš projekt Vrtec v gozdu, ki ga je naša skupina izvajala v obdobju od 30.5.2016 do 17.6.2016. V tem času smo takoj po zajtrku odhajali v gozd, vračali pa smo se na kosilo. Takoj prvi dan smo v gozdu poiskali primeren prostor kamor smo postavili naš šotor. Okolico smo morali očistiti vej, zato smo morali pošteno zavihati rokave. Prav tako smo v prvih dneh določili pravila lepega obnašanja v gozdu, katera smo narisali na kartončke. Ker pa s seboj nismo imeli barve smo se morali znajti tudi drugače in barvo poiskati v gozdu. Otroci so tako z blatom porisali kartončke. Ker pa je bilo delo zanimivo smo z blatom porisali še naš šotor. Naslednji dan smo se v gozd že odpravili s palerinami in košaricami, saj smo nabirali različen material – veje, mah, storže, kamenje, liste,… Otroci so bili pravi nabiralci. Dež jih ni prav nič motil – nasprotno še bolj so uživali. Nabrani material smo naslednji dan razvrščali, otroci pa so se popolnoma vživeli v igro vlog in se za večji del dopoldneva spremenili v gozdarje. Iskali so označena drevesa, jih »žagali« in »podirali«. V gozd smo odnesli tudi lupe in iskali živali, da smo jih lahko opazovali. Otroci so iskali tudi zanimiva drevesa in tako smo našli eno čudežno drevo, ki je vsak dan našega obiska otroke tudi ogovorilo. Otroci so drevo poimenovali Poldek. Veliko smo objemali drevesa, jih božali, dotikali smo se mahu, storžev… Gozd nam je dan za dnem dajal ogromno pozitivnih čutnih doživetij. Petki so bili posebni saj smo izvajali poligon v naravi. Plezali smo čez veje, pod njimi, premagovali smo takšne in drugačne ovire, plezali po klancu, se spuščali po bregu… Napredek otrok na gibalnem področju je bil viden iz dneva v dan. Naslednji teden smo se posvetili rastlinam. Otroci so drvesa objemali, nato pa smo označili koliko otrok je moralo biti prisotnih, da so skupaj drevo obkrožili. Razlikovali so debla in spoznavali listavce in iglavce. Ustvarjali so svoje drevo. Eno dopoldne smo v gozdu dobili tudi obisk – prišli so nas pogledati otroci iz Lovskega doma iz skupine Pikanogavičke in z veseljem so jim naši otroci pokazali njihov avtobus, njihovo gugalnico, šotor, njihova drevesa,… Vsak dan sproti nam je zalivalo šotor in ga je bilo potrebno » reševati«. Neko dopoldne smo se vsi skupaj spravili v njega in ob lučki prisluhnili pravljici Hlodko. Otroci so bili brez besed. Po prebrani pravljici pa smo tudi mi poiskali vsak svojega hlodka in iz nejga izdelali palčka Pohajalčka. Iz materiala nabranega v gozdu so otroci izdelovali tudi slike živali, ki so bile glavna tema našega tretjega tedna. V to temo sva otroke popeljali z kratko lutkovno predstavo sredi gozda, v kateri so nastopali zajčki, miške in medved. Živalim v gozdu smo izdelovali hišice, iskali smo njihove prave domove in jih opazovali. Zadnji dan je Poldek otrokom pripravil lepo presenečenje in sicer Poldkova priznanja. To so bile medalje na hlodkih, katere so otroci s ponosom odnesli domov. Vreme nam v teh treh tednih res ni bilo naklonjeno. Od 15 dni bivanja v gozdu so bili le štirje dnevi suhega vremena. Kar pa otrok ni oviralo. Nasprotno – prav zabavno jim je bilo in večje, kot so bile luže, bolj so uživali. Na tem mestu velja zahvala tudi staršem, ki so dan za dnem skrbeli, da so imeli otroci seboj rezervna oblačila in da so pridno sušili otroške škornje. Dan za dnem… Vsi smo se lahko naučili, kako malo je potrebno da je otrok nadvse srečen in da za izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa res ne potrebujemo pretežno igralnice. Narava nam ponuja mnogo, mnogo več…
