Pripravila vzg. Tina M. Rozinger.

V zadnjem času je vedno večji poudarek in teža na spodbujanju trajnega razvoja zato vedno več organizacij sprejema  korake za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Ene izmed teh organizacij so tudi vrtci, ki vključujejo trajnostni razvoj v kurikulum in vsakodnevno delovanje. S tem namenom sem preko projekta Erasmus+ obiskala vrtec Floraparkens na Švedska, kjer sem si ogledala kaj vse počnejo za spodbujanje trajnosti v njihovi ustanovi. Namen obiska in srečanja s partnerji v sklopu projekta je bil tudi primerjava trajnostnega razvoja vrtcev iz Slovenije, Švedske in Nemčije.
Vsi trije vrtci sodelujemo v projektu Erasnus+, ki je namenjen spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti v izobraževalnih ustanovah po Evropi. V okviru tega projekta bomo skupaj s partneji naredili check listo, ki bo vrtcem v Evropi služila kot neka smerinica za spodbujanje trajnostnega razvoja, manjšanje negativnih vplivovo na okolje in izobraževanje otrok o trajnosti.
Kot prvi primer dobre prakse smo si ogledali vrtec Floraparkens, malce izven mesta Malmo. Ena ključnih pobud, ki jih izvaja vrtec, je pridobitev Zelene zastave v sklopu projekta Ekošola, ki ga izvajamo tudi v našem vrtcu Agata v Poljanah. Ekošola je program, ki je mednarodno priznan certifikacijski program, ki šole in vrtce spodbuja k ozveščanju čistejšega okolja in prijaznešnim posameznikom in ustanovam.
Za pridobitev certifikata »Zelena zastava« mora ustanova izpolnjevati številna merila, kot so zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje količine odpadkov in spodbujanje trajnostnega razvoja.
V vrtcu na Švedskem izvajajo številne pobude s katerimi so pridobili ta certifikat: recikliranje, energetska učinkovitost, trajnostni prevoz, materiali in prehrana, gozdna pedagogika in še več.
Otroci v vrtcu večji del dneva preživijo na zunanjih površinah, kjer imajo tematske kotičke npr. senzorni vrt, ograjeno športno igrišče, potke za vožnjo z vozili, peskovnik v katerem je velika lesena ladja, dva prostora za jutranji krog, hišica v kateri se otroci lahko igrajo simbolno igro: kuhinja in družina. Vzgojiteljice so povedale, da so le redki dnevi, ki jih ne bi preživeli zunaj. Otroke prav tako spodbujajo tudi k sodelovanju v dejavnostih, ki spodbujajo trajnost, kot sta vrtnarjenje in kompostiranje. Všeč so mi bili njihovi zabojniki za smeti, ki jih krasijo pošasti s svojim unikatnim imenom, npr. zabojnik za odpadke hrane je bila pošast z imenom Kompostina. Posebnost vrtca je tudi, da otroci spijo v spalnih vrečah na lesenem podestu v t.i. letnem vrtu. Spanje na svežem zraku je tudi dokaz, da vrtec spodbuja zdrav način življenja.
Zanimiva mi je bila tudi njihova jedilnica »Restaurant«, kjer si otroci lahko sami postrežejo hrano in si nalijejo pijačo. Razdelilna miza, stoli in mize so prilagojeni velikosti otrok. Menim, da v takem okolju otroci res pridobijo na samostojnosti in pozitivni samopodobi.
Velik poudarek imajo na digitalizaciji otrok in vzgojiteljic. Cilj digitalizacije je, da se otroci naučijo, da je internet dober vir informacij vendar je pomembno biti tudi ozaveščen o tem, da le te informacije niso vedno zaneslije in pravilne. Preko tablic se otroci že učijo programiranja, risanja in ustvarjajo kratke risanke ali filme. Delo vzgojiteljic kot je pisanje priprav in evalvacij, beleženje odsotnosti in prisotnosti otrok, portfolio otroka poteka vse v digitalni obliki, podobno kot beleženje pri nas kjer uporabljamo e-asistenta. Vodja vrtca je povedala, da se na vsakem koraku poskušajo izogniti paprinati obliki beleženja.
Menim, da je vrtec na Švedskem odličen primer, kako lahko vzgojno-izobraževalne ustanove vključijo trajnost v svoj kurikulum in vsakodnevno delovanje. S sodelovanjem v projektu Erasmus+ in izvajanjem projekta Ekošola so v vrtcu izkazali svojo predanost spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti. Pri čemer se tudi v našem vrtcu Agata trudimo, da v večji meri dosegamo te cilje vendar na svojsten način.