Ogled Škofje Loke, loškega gradu in muzeja

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

6. skupina »MEDVEDKI«, z vzgojiteljicama Jano, Lidijo in dijakinjo Klavdijo, ter s 7., 8. in 9. skupino, smo se z avtobusom in kombijem odpeljali dogodivščinam naproti. Uživali smo že na vožnji s kombijem in opazovali naravo, ki je blestela v prihajajočih barvnih odtenkih zelene barve, si ogledovali pokrajino s hišami, hribi, dolino, reko Soro in še bi naštevali.
V sami Škofji Loki smo obhodili kar tri mostove. Čez prvega »šeširski most«, smo šli na spodnjem trgu in pot nas je popeljala mimo nekdanje tovarne klobukov »Šešir« in cerkve sv. Martina čez povsem nov most nasproti avtobusne postaje, kjer je bil prelep pogled na reko Selščico in vzporeden Kapucinski most, čez avtobusno postajo, mimo pošte, vse do Name in kipa pred njo. Od tam smo se napotili nazaj do Kapucinskega mostu, dalje pod velbom hiš, po ozki ulici naravnost na »Stopnice« na sladoled in zasluženemu prvemu počitku. Z na novo nabranimi močmi smo se mimo uršulink in kapelice in debelega grajskega zidu povzpeli po urejeni poti do gradu. Ob vhodu smo si ogledali slikovno in besedilno tablo s prikazom »Po poti treh gradov« – Loškem gradu, Krancelju, Stari gradom. Prevzel nas je pogled na grajsko dvorišče. V sami notranjosti gradu je bilo toliko zanimivih eksponatov, da smo z očmi begali od enega do drugega, saj muzej obsega arheološko, zgodovinsko, kulturno – zgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko in s svojim delom zajema ozemlje, ki je 830 let tvorilo loško gospostvo (973 – 1803) pod oblastjo škofov iz bavarskega Freisinga.
Kot za zaključek smo prečkali dvižni most in opazovali njegovo spuščanje in dviganje, si ogledali težka železna vrata in debelo obzidje. Koliko vtisov bomo odnesli domov.
Slike bodo povedale svojo zgodbo, le oglejte si jih.

 

(Skupno 120 obiskov, današnjih obiskov 1)