OBISK RADIA SORA

V mesecu januarju smo se v skupini Žabice, najstarejši otroci, podali v svet novinarstva. Spoznali smo različne vrste informiranja (radio, televizija, časopis in internet).  Iz odpadnega materiala izdelali televizijo, mikrofone, plakat ter ustvarjali z das maso in naredili razstavo. Obiskala nas je radijska novinarka Martina Kolenc Novak, obisk pa smo ji vrnili v njihovih prostorih Radia Sora v Škofji Loki, kamor smo se odpravili s kombijem. V etru smo se predstavili, zapeli nekaj pesmic ter si ogledali prostore in opremo.

Veselimo se že naslednjih dogodivščin.

Zapisala: Tanja Peternel

 

NA SNEG

Kmalu po novem letu nas je narava obdarila s svojimi zakladi. Snega nam je nasulo v enem samem dopoldnevu toliko, da so se ga otroci lahko naužili v polnosti.

Mesec januar smo v 1. starostnem obdobju posvetili oblačilom in vse v zvezi z njimi. Nič čudnega, pozimi potrebujemo dodatno toploto. Oblačila smo poimenovali, z njimi izvajali različne igre; razvrščali, urejali,  prepevali, barvali, obešali »perilo«, prebirali zgodbe, dramatizirali, raziskovali…, ob tem pa otroke spodbujali k samostojnosti pri oblačenju.

Vse dejavnosti smo v začetku izvajali v notranjih prostorih, v praksi pa so otroci vsakodnevno svoje napredke prikazovali pri oblačenju in obuvanju ob odpravljanju ven na svež zrak.

Seveda so ob vsem spoznavali tudi lastnosti snega. Sneg smo prinesli kar v igralnico, kjer so otroci ugotovili, da je sneg mrzel, da se tali. Izdelali smo mini sneženega moža, se odpravili ven, ob prihodu pa ugotovili, da je od sneženega moža ostala samo luža.

Dipl. vzg. Špela Režen

SKRB ZA PTICE POZIMI

Mesec januar smo namenili spoznavanju, kako in kje živali v naravi preživljajo zimo. V drevesni diagram smo razvrščali slike živali »Ima perje/nima perja«. Ob tem smo spoznavali različne ptice in njihove značilnosti (imajo kljun, dve nogi, rep in krila, pokrite so s perjem). Na sprehodu skozi Poljane smo poslušali in opazovali jato zelo glasnih vrabcev, drugih ptic pa nismo opazili. Preko spotov smo poslušali oglašanja različnih ptic in jih nekaj tudi prepoznali (kukavica, sova, vrana, vrabec). Pogovarjali smo se, kako lahko tudi mi poskrbimo za ptice pozimi. Kar nekaj otrok je povedalo, da imajo doma ptičje hišice. Odpravili smo se iskat ptičje hišice in v stolpčni diagram z nalepkami beležili vsako, ki smo jo opazili v Poljanah, Hotovlji in Predmostu in bilo jih je kar veliko. Bernarda je prinesla ptičjo hišico, ki smo jo napolnili z različnimi semeni in jo namestili na teraso…sedaj pa samo še čakamo obiskovalce.  V igralnici smo izdelali svojo: pobarvali smo kartonsko podlago, žagali smo  lesene letvice in jih lepili na podlago, nalepili smo semena in dodali ptičke, ki smo jih sestavili iz posameznih delov (telo, kljun, rep, krila). Ob tem smo se igrali GDI »Kdo živi v tej hišici?« in ob tem prepoznavali in ločevali štiri različne zvoke ter se ob njih gibali. Seznanili smo se z »Vrabčkovo zimsko pesmico« in poslušali pesmico »Ptičja hišica«. Otroci so spoznali, da imajo ptice v krmilnicah rade različna semena, ne smemo pa jih hraniti s kruhom.

ŽIVALI POZIMI

Januar je zimski mesec in spoznavali smo, kaj delajo živali pozimi. Spoznavali smo zimske zaspance, dremavce in živali, ki si tudi pozimi iščejo hrano. Na sprehodih smo iskali sledi v blatu in v snegu…seveda so bile vse medvedje! Seznanili smo se s pesmico »Kaj delajo živali pozimi?« in se ob njej gibali. Otroci so od doma pridno prinašali »dobrote« za živali, ki si pozimi iščejo hrano, jih spoznavali in predvidevali, katera bo česa bo katera vesela (seno – srne, korenje – zajček). Jabolka, hruške, korenje in kolerabo smo navezali na vrvice. Vse zbrano smo v vrečkah odnesli v gozd nad Poljanami in jih razobesili po vejah grmičkov, seno položili po tleh, raztrosili koruzna zrna, orehe in kostanj. Ob tem pa smo se tudi naučili, da plastičnih vreč, v katerih smo prinesli dobrote, ne smemo pustiti v gozdu, ampak jih moramo odvreči v ustrezen zabojnik.

ABECEDA TELOVADBE OD A DO Ž – »MIŠKE« V GIBANJU

»A bomo migal« so vprašali otroci. Seveda da bomo, je bil najin odgovor.

Najprej si v krogu zapojemo pesem o abecedi, katero že obvladamo, prisluhnemo navodilom in pričnemo s telovadbo.

Vzgojiteljici sva pripravili didaktični slikovni pripomoček za izvajanje gibalnih likov z vzporednim spoznavanjem črk. V krogu si otrok izbere slikovni pripomoček na katerem je ponazorjen gibalni lik in posamezna črka. Otrok poskuša ugotoviti za katero črko gre, jo poimenuje ali s skupnim sodelovanjem ob ponujenih besedah ugotavljamo začetni glas – črko. Slikovni prikaz giba na sličici poizkuša ponazoriti sam in vajo pokaže ostalim otrokom.

Na začetku so imeli malo težav s prepoznavanjem črk in gibalno vajo, vendar so ob spremljanju svojih vrstnikov dejavnost hitro osvojili.

Med gibanjem smo spoznavali, katere mišice utrjujemo, katere raztegujemo in kako pomembno je gibanje za naše telo in dobro počutje.

Gibalno abecedo bomo redno vključili v jutranji krog in s tem pridobili veliko koristnega za naše telo in dobro počutje (samozavest, zadovoljstvo, smeh, iznajdljivost, medsebojno sodelovanje,…).

Zapisala:

Damjana Režen

 

EKO BRANJE ZA EKO ŽIVLJENJE

7. skupina »MIŠKE« se vseskozi ekološko ozaveščamo tudi skozi brano vsebino

Že sam naslov nam pove, kako zelo je v našem življenju pomembno branje. Če pa se skozi branje soočamo še z dobivanjem pomembnih podatkov, bogatih ekoloških vsebin vezanih na naravo in okolje smo pa sploh lahko ponosni, da nam je dano znanje preko knjige z branjem posredovati otrokom. Vzgojiteljici se zelo trudiva pri otrocih skozi vse leto spodbujati pozitiven odnos do knjig z različnimi vrstami literature z obiski lokalne knjižnice v Poljanah Dr. Ivan Tavčar, zaradi poplavljenosti knjižnice pa v Gorenji vasi, v knjižnici v OŠ Poljane, vrtčevski knjižnici in iz domačega okolja. Otroci so preko besede, govora, dramskih predstavah pridobivali na kreativnem mišljenju in ob tem razvijali pozitiven odnos do žive in nežive narave. Spodbujali sva jih k aktivnemu vključevanju skozi besedo in gib v naravnem okolju v povezavi z ekološkimi vsebinami. V njihovo zadovoljstvo, sproščenost, veselje so se ozaveščali o trajnostnem razvoju skozi lastno aktivnost in motiviranost skozi igro, izštevanko, … Knjiga z naslovom »Zeleno mesto« (Avtor: Klara Bohinc) je otroke soočila s posledicami neodgovornega ravnanja ljudi do narave/Zeleno majhno mestece z srečnimi ljudmi Lučkovo je zaradi zelo bogatega gospoda izginilo zaradi gradnje blokov, avtocest. Zaradi centralnega ogrevanja namesto ognjišč je mesto postalo temno, črno, polno dima ljudje pa so postali sebični, osorni. Nekje na koncu mesta v stari hiški so živeli Zvezda, Plamen in Lučka, ki so s pomočjo ptiča Svetlobe in njegovih besed ljudem skozi sanje svetovali, kako lahko spremenijo mesto in spet postanejo srečni. Organizirali so čistilne akcije, podrli zgradbe, zgradili majhne hiške z ognjišči in bili zopet srečni. Dan se je zopet povrnil. Druga knjiga z naslovom »Žabica je rešena« pa otroke seznanja, kako pomembna je mlaka za vodne in obvodne živali in da lastnik, ki si je gradil novo hišo ne sme odlagati gradbenega materiala ob mlako in v mlako temveč na odlagališče, kamor odpadki zares sodijo. Le tako bo lahko živela žabica v mlaki in imela otročičke, da bodo zrasli, se razvili iz jajčec v paglavce in nato v male žabice.

Dragi starši bodite zgled svojim otrokom in poskrbite skupaj z njimi za njihovo srečno otroštvo skozi skrb za neokrnjeno naravo.

Za vas napisala: Vzg. Jana Kloboves

VESELI DECEMBER V SKUPINI MEDVEDKI

Pa smo dočakali december, mesec poln doživetij in veselja! V vrtcu smo ga otvorili s krašenjem novoletne jelke, za katero je vsak otrok izdelal okrasek. Z okrašeno jelko in prižigom lučk smo pričarali praznično vzdušje in za piko na i smo ob jelki ob zvokih kitare zapeli nekaj zimskih pesmic.
Vzgojiteljice smo pripravile predstavo GRAD GRADIČ, ki so si jo otroci z zanimanjem ogledali.
Veliko je bilo druženja med skupinami, skupnih aktivnosti – kot npr. igra s časopisnim papirjem in kepanje z njim, skupna igra v garderobi, ogled nastopa enega od članov skupine Ravbarji, ob čemer so nas zasrbele pete in smo seveda tudi zaplesali. Vsi skupaj so še prisluhnili zgodbici na platnu, ki je pripovedovala o pogumnem medvedku, ki je prvič sam raznašal sladka darila prijateljem.
Povabljeni smo bili v šolsko knjižnico. Osnovnošolke so si vzele čas za nas in nam prebrale zgodbico, potem pa se usedle k nam na blazino ter skupaj z otroki listale slikanice ter jim ob njih pripovedovale o dogajanju na slikah.
Proti koncu meseca pa smo dobili obisk še zadnjega od treh dobrih mož v decembru. Obiskal nas je namreč dedek Mraz in nam prinesel veliko darilo! Otroci so pomagali trgati papir in se razveselili polne škatle igrač, ki nam bodo skozi leto lepšale dopoldneve.
Mesec smo zaključili z novoletno zabavo, na kateri je veljalo pravilo, da imaš na sebi oblečenega nekaj rdečega. In zaplesali smo v novo leto.

Zapisala vzg. Saša Frelih

DRAMATIZACIJA/«Medved in klobuk« (Anja Štefan, Ana Zavadlav)

Glavne vloge: 7.skupina »Miške« in vzgojiteljici Jana in Damjana

Kultura umetnosti, jezika, besede, giba, glasbe, predstave nas združuje, povezuje, sprošča in zabava. Spoznavamo bonton kulturnega vedenja ob predstavi dramatizacije, kot gledalec in igralec. Izkusili smo in zašli v vode igralstva kratke predstave. Ki pa je navduševala otroke, kot igralce in kot poslušalce. Igralstvo je poseben užitek sproščujoče gibalno, peto, govorne in glasbene predstave, katero so otroci izvajali z veseljem, v sproščenem vzdušju, uživali v aktivnem govornem, gibalnem in glasbenem sodelovanju. Imeli so različne igralne vloge in prav vsaka od teh vlog je bila zelo zelo pomembna. Bili so pevci v zborčku, glasbeniki z igranjem na MRI – male ritmične inštrumente, improvizirali so gibanje določene gozdne živali v povezovanju z govorom in glasbenim zvokom za določeno žival, simbolizirali so vreme – sonce, oblak, veter. Ob pomoči pri pripravi postavitve scene, igralnih pripomočkov, ki so jih izdelali sami in ob delni pomoči naju vzgojiteljic Jane in Damjane, so imeli otroci v očeh poseben žar, iskrice, čutiti je bilo njihovo neučakanost, veselje, ponos, pričakovanje. Ko opaziš to njihovo zagnanost, iskreno veselje, kako s svojo igro osrečujejo druge otroke, vzgojiteljice in jim skozi igro podajajo socialno moralne vrednote, zabavo, skupno prepevanje, znanje in razumevanje, vsebine, poteka igre, nastopajočih in njihove vloge si na njih zares ponosen. Naš namen je z igro osrečiti in združiti družine naših otrok. V ta namen jim bomo ob priliki zaigrali našo dramatizacijo.

Zapisala: vzgojiteljica Jana Kloboves

Obisk očeta in glasbenika

V prednovoletnem času nas je obiskal oče otroka v skupini. Miha Križnar, ki je med drugim tudi član glasbene skupine Ravbarji in je svoj glas pilil pri znanem baritonistu Matjažu Robavsu je v začetku predstavil svoje glasbilo; kitaro. Povedal nam je kako se imenujejo posamezni deli inštrumenta in nam na kitaro tudi zaigral. Otroci in vzgojiteljice smo z njim prepevali otroške pesmice, ter plesali ob ritmih uspešnic skupine Ravbarji. Miha je vsaki skupini (1 – 3 let) podaril koledar in zgoščenko.
Zagotovo se bomo tudi v skupini zavrteli ob ritmih glasbe, ki bo prihajala iz zgoščenke.
Naj omenim, da so otroci ob predstavi neizmerno uživali, ter obenem spoznavali popularno glasbo iz naših krajev.

IZDELAVA COFKOVIH DROBRIN

December, ta čarobni mesec…  

V skupini cofki smo pričeli delovno. Zavihali smo rokave in v 14-ih dneh smo naredili čisto prave cofkove drobtine. V vrtcu vedno ostane kakšen kos kruha. Skupaj z otroci smo ga naložili v zabojčke in dali sušit. Ko je bil kruh primerno suh, smo ga z mlinčkom zmleli v drobtine, jih z žlico nasuli v vrečke, ter sproti stehtali. Povezali smo jih v lične paketke z »deklaracijo« cofkove drobtine.

Otroci so spoznali celoten proces izdelave drobtin, obenem pa se naučili, da ostanke hrane lahko uporabimo ponovno. Za piko na i smo izdelek prodajali na našem novoletnem sejmu.

»MIŠKE« PIŠEJO PISMO BOŽIČKU IN POŠTARJU PAVLIJU

Mesec december je praznični mesec in poln pričakovanj, katera so čar vsakega posameznika predvsem pa otrok.

V tem tednu je večina otrok obiskal Miklavž, zato so besede, pripovedovanja o tem dogodku/običaju zelo vesela in doživeta. Prvi dobri mož je odlično opravil svoje delo. Na poti je že drugi – Božiček, zato smo se z otroki odločili, da mu napišemo pismo in kaj lepega narišemo.

Želja Božička pa je, da se z otroki pogovorimo, kako lahko prispevamo za »boljši svet«. Z otroki smo se pogovarjali, imeli so dobre predloge, predvsem so predlagali, kako lahko mi posamezniki vplivamo s svojim vedenjem do lepšega sveta (da smo prijazni, delamo dobra dela, si pomagamo, se lepo obnašamo, spoštujemo naravo,…).

Naredili so skupinsko sliko in nekaj posameznih risb.  Božičku so narisali risbice z novoletno-prazničnim motivom. Krašenje jelke, peka piškotov, vtisi Miklavževanja. Izdelke so okrasili z bleščečimi zvezdicami, snežinkami, perlicami,…

Božičku smo napisali še pismo, kjer smo mu na kratko opisali našo skupino in mu z zimsko pesmico zaželeli vse lepo v novem letu.

Pismo smo zapakirali v veliko kuverto, opremili z naslovom in skupaj odnesli na pošto, kjer ga je prevzela poštna uslužbenka.

Ko smo se vračali proti vrtcu smo srečali poštarja na motorju. Otroci so rekli, da gotovo pelje naše pismo k Božičku.

Zapisala Damjana Režen

KAJ JE PROGRAMIRANJE?

V skupini nas je obiskal Izakov ati Rok in nam predstavil poklic- programer. V uvodnem delu nam je pokazal osnovno računalniško opremo – računalnik, miška, slušalke, kabel za polnjenje. Otroci so opremo dobro poznali in aktivno sodelovali pri poimenovanju.

Računalnik pa ne služi samo za gledanje risank, poslušanje glasbe, ampak nam služi kot pripomoček pri različnih poklicih, da lažje in hitreje naredimo določene stvari. Delo z računalnikom zahteva določeno znanje, saj brez človeških ukazov računalnik ne deluje.

Programer Rok nam je na igriv način predstavil kako in na kakšen način dela računalnik. Izdelal je maketo računalnika, in nam dal navodila za izdelavo sendviča. Postavil se je zadaj za monitor in sprejemal ukaze otrok. Otroci so morali dajati jasna navodila, vzemi kruh, odpri kozarec z marmelado, namaži marmelado na kruh, položi drugo polovico na namazan kruh. Otrokom je uspelo, pri kakšnem ukazu, so marali biti bolj jasni in ukaz večkrat ponoviti, da je »računalnik« Rok deloval.

Za konec pa jim je pripravil malo zabave, tako da so se virtualno spremenili v izbrano žival, slona, mačko, miško, psička,.. astronavta, gusarja, vesoljca. Otroci so bili veseli in se s svojimi podobami pošteno  nasmejali.

 

Zapisala Damjana Režen

RAD IMAM KNJIGE

RAD IMAM KNJIGE

so besede »Mišk« iz 7. skupine

Četrtek, 23.11.2023, je bil dan na katerega smo s pričakovanjem čakali in dočakali. Obiskala nas je knjižničarka Bernarda Buh iz lokalne knjižnice Dr. Ivan Tavčar iz Poljan. Pričarala nam je čarobno knjižno vzdušje. Otrokom je predstavila priljubljene otroške knjige z lepimi, privlačnimi ilustracijami, poučnimi vsebinami. Postavljala je otrokom uganke na katere so govorno aktivno odgovarjali in se veselili ob njihovem pravilnem odgovoru. Seveda so bili s strani Bernarde pohvaljeni, kako lepo sodelujejo. Pričarala je otrokom skozi pripovedovanje pravljice z naslovom »Darilo«, prijetno pravljično vzdušje. Njene pripovedne besede so potovale v ušesa otrok in naletele na njihovo navdušenje, zanimanje, sledenje besedam, dogajanju. Najlepši čar je bil izposoja knjig za branje z mamico, očkom doma, na toplem, v prijetnem domačem vzdušju, kjer se bodo tkale tople družinske vezi v besedi, branju, pogovoru, skupnemu ustvarjanju. S knjigo si lahko polepšamo marsikateri dan.

Za vas napisala

vzgojiteljica Jana Kloboves

PETEK DAN IGRAČ OD DOMA

7. skupina »Miške« počasi spoznavamo dneve v tednu, jih preštevamo, poimenujemo od ponedeljka do nedelje in se učimo deklamacijo o »Sedmih dnevih v tednu«. Tudi na vreme ne pozabimo in vsak dan označimo, kakšno vreme je tisti dan. A najljubši dan v tednu je otrokom PETEK. To je njihov igralni dan, ampak čisto zares igralni dan. Ta dan prinesejo katerokoli svojo igračo po želji, pazijo nanjo, si jo medsebojno izmenjujejo, sposojajo, saj gradimo v skupini na pozitivnih prijateljskih odnosih, se pomenkujemo, komentiramo, izražamo želje, zamisli, nove in nove igralne ideje, sproščamo lastno domišljijo in na veliko medsebojno komuniciramo. Pri tem otroci pridobivajo na kulturno moralnih vrednotah, socializaciji, spoznavajo, kako pomemben člen v družbi so, kot posameznik in skupina in kako lepo nam je, če smo drug z drugim prijazni, dobrotljivi. Večkrat pokažemo z skupnim objemom in prepevanjem pesmi: »Mi se mamo radi«, da se imamo radi, da pazimo drug na drugega, smo spoštljivi drug z drugim in pri tem izrazimo notranje občutke, si podarjamo smehljaj, ki nas pogreje in nam daje občutek pomembnosti in seveda, da se imamo lepo, zabavno.

Zapisala: Vzgojiteljica Jana Kloboves

PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE – MEDVEDKI

V četrtek sva z vzgojiteljico Sašo pripravili lutkovno predstavo Debela repa. Povabili smo še otroke iz skupine Regratove lučke. Otroci so z navdušenjem spremljali dogajanje na odru in pomagali dedku poklicati ostale, da so mu pomagali izpuliti repo. Na koncu sva si prislužili velik aplavz. Prijazni dedek nam je ponudil svojo repo, da smo jo okusili. Nekaterim je bila tako všeč, da so pojedli več koščkov.

napisala Aleksandra Justin

MELJE, MELJE MLINČEK

Že drugi teden septembra smo začeli raziskovati obsežnejšo temo. Za uvod sva otrokom prebrali zgodbo avtorice Anje Štefan »Melje, melje mlinček«. Otroci so prišli do ideje, da bi si izdelali rekvizite in zgodbico tudi zaigrali. Otroke sva seznanili s pesmijo »Ob bistrem potočku je mlin«. Ko so jo znali, smo petje spremljali tudi z malimi ritmičnimi inštrumenti in se naučili ljudski ples.

Obiskali smo Fartunov mlin, kjer smo si ogledali in poimenovali tehnične pripomočke, ki so jih včasih uporabljali mlinarji. Otroci so bili navdušeni nad mlinskimi kamni in mlinskim kolesom, katerega so v vrtcu, z navadnim svinčnikom risali v svoje zvezke. Ogledali smo si posnetek »Od oranja do kruha«, ter spoznavali različna žita in moke. Vsakodnevno smo prepoznavali vrste kruha in se seznanili s socialno igro »Ali je kruh že pečen?«.

Naučili smo se izštevanko »Peter peče« in v goste povabili eno od babic, ki je po poklicu slaščičarka. Razkazala nam je zaščitna oblačila in različne pripomočke, ki jih uporablja pri delu. Demonstrirala je delo s testom, nato pa si je vsak otrok pripravil tudi svojo malico (hrenovke v testu). Pod vtisi obiska smo se tudi sami lotili priprave testa, vendar slanega. Otroci so delali v skupinah. Vsaka skupina je zamesila svoje testo z upoštevanjem količin in surovin iz slikovnega recepta. Z gnetenjem in oblikovanjem testa so razvijali prstne spretnosti in se igrali. Svoj recept so izrezali in nalepili v zvezke. Za sprostitev smo se masirali ob zgodbi gnetenja testa in peke pice.

Ko smo dramatizacijo »Melje, melje mlinček« dobro znali, smo v goste najprej povabili skupine iz centralnega vrtca in enote Javorje. Tematski sklop smo zaključili z obiskom starih staršev. Najprej smo jim zaigrali dramatizacijo, zaplesali ples »Ob bistrem potočku je mlin«, nato pa smo imeli še medgeneracijsko druženje.

ORIENTACIJA

7. skupina »Miške« smo spoznavali besedo ORIENTACIJA. V razumevanje te besede nas je popeljal s svojo predstavitvijo in pogovorom Terezijin ati Uroš. Skupaj z otroki smo odkrivali: Kaj pomeni orientacija?”/predstavitev je potekala ob ogledovanju slik za razumevanje (kako so se včasih ljudje pred davnimi, davnimi časi živeči pred nami, orientirali za pot, iskanje doma, hrane – risali podobe, simbole, raziskovali in pomnili ozvezdje na nebu, kasneje zapisovali in zarisovali v atlas barvno celino, morje, gore, nižino, zemljevide. V zdajšnjem času so si ljudje sebi naredili športno zabavo in imeli orientacijo za orientacijski šport (tek, iskanje orientacijskih točk na kolesu) in ob tem merili čas, kako najhitreje priti od štarta prve točke, vmesnih točk, do cilja zadnje točke. Po temeljiti predstavitvi so se otroci podali na pot raziskovanja.

Potekala je orientacijska igra iskanja in prepoznavanja simbolov na čas z slikovnim prebiranjem zemljevida v naši igralnici/orientacija v prostoru. Pri tem nam je pomagala Terezijina sestrica Tinkara. Za nagrado so dobili zemljevid izvajanja orientacije, pobarvanko in barvice za barvanje pobarvanke, ki jo bodo pobarvali v domačem okolju.

Zapisala: vzg. Jana Kloboves

 

DEDEK NA OBISKU

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

V mesecu oktobru smo pričeli s projektom/sklopom »knjiga pravljic«, za Bralno značko, ki bo potekal skozi celo šolsko leto. Obiskal nas je Larin dedek Samo, kateri nam je prišel prebrat pravljico.

Pripravili smo prijeten knjižni kotiček, kjer smo dedku namenili posebno mesto z udobnim stolom in pridihom knjižnega vzdušja.

Dedek Samo je s seboj prinesel pravljico, vendar ko je videl na mizi, da ima možnost izbire še drugih pravljic se je odločil in ponudil možnost izbire svoji vnukinji.  Lara si je izbrala pravljico »Larina velika skrivnost« in jo dala dedku, da jo nam prebere.

Otroci so dedka z zanimanjem poslušali. Potem so skupaj z dedkom obnovili vsebino. Pri obnovi so govorno aktivno sodelovali. Dedku smo se zahvali in mu v zahvalo povedali deklamacijo o dnevih v tednu. Hudomušno nas je presenetil in nam jo povedal še sam v njegovi verziji.

Po zaključku knjižne dejavnosti so se otroci zaigrali po kotičkih, dedek pa si je prislužil kavico v družbi vzgojiteljic.

Zapisala: Vzgojiteljica Damjana Režen

V SKUPINI “MEDVEDKI” SPOZNAVAMO SADJE

napisala vzg. Saša Frelih

Najmlajši otroci iz skupine Medvedki so v jesenskih dneh spoznavali različno sadje. Na to pot jih je popeljala zgodbica Mala miška in veliko, rdeče jabolko. Imeli so že prvo “domačo nalogo” – v vrtec je vsak prinesel en primerek sadja. Tako smo zbrali banane, jabolka, kaki in pomaranče. Sadje smo poimenovali in nato jabolka in banane razvrščali v pravi obroč, kar jim je šlo že kar dobro od rok! Na koncu smo ga umili, narezali in naredili zelo okusen “smuti”. En, dva, tri in že ga ni bilo več 🙂

»ZAKAJI IN ZATOJI RADOVEDNOSTI«

TEDEN OTROKA (2.10 – 6.10. 2023)

V tednu otroka smo v skupini »MIŠKE« imeli pestro dogajanje in na ta način otrokom omogočili vedoželjnost, njihovo radovednost in odgovore na njihova vprašanja ZAKAJ,…?, odgovori, razlage ZATO,…

V ponedeljek smo si šli ogledat gasilski dom, kjer so nam gasilci pokazali opremo in otrokom ponudili možnost njihove uporabe (čelada, obleka, prometni znaki, ročke za gašenje, lučke,…). Otroci so z zanimanjem prisluhnili gasilcem o razlagi pomembnosti gasilcev, njihove opreme in gasilskih vozil.

 V torek nas je kombi peljal novim dogodivščinam naproti in tako smo se na Starem vrhu v adrenalinskem parku preizkusili v svojih gibalnih spretnostih pri premagovanju ovir nad tlemi. Za večino je to bil velik izziv, saj so se otroci soočili tudi s strahom pred višino in jo večina uspešno premagali.

Sreda je bila dan za druženje. Obiskali smo malčke, se z njimi poigrali in jih »crkljali«. Otroci so se med seboj zelo lepo zaigrali, na terasi in v igralnici, starejši so bili zelo sočutni do malčkov.

V četrtek smo izvedli bralni izziv s šolarji, kateri so nas popeljali skozi šolo s pomočjo iskanja koščkov sestavljanke do knjižnice, kjer smo skupaj sestavili sliko v celoto. Šolarke so prebrale zgodbo o dečku, ki je izgubil senco. Otroci so preko zgodbe spoznali pomen sence in se kasneje sami vključili pri izvajanju senčnih oblik, katere so izvajali z lastnim telesom.

Teden smo zaključili z igro domače igrače, kar otrokom zelo veliko pomeni, saj zelo radi in z veseljem prinesejo igračo v vrtec, jo ponosno  pokažejo otrokom, se z njo igrajo in si jo med seboj izmenjajo.

Zapisala Damjana Režen