Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.
Na ta dan smo se otroci iz skupine Želvice in vzgojiteljici spomnili na pomen gozda za našo dobrobit. Slikali smo z različnimi odtenki zelene barve – barve, ki pomirja, tako kot gozd , se pogovarjali, kakšen gozd je, zakaj ga potrebujemo, kaj tam lahko počnemo,…? Sklenili smo, da se podamo na pohod v gozd, kjer se bomo skušali naužiti vseh njegovih pozitivnih vplivov na človeka.
Hodili smo po mehkih tleh, polnih listja. Otroci se niso mogli upreti, da ga ne bi metali v zrak in ob tem opazovali, kako veter nosi listje sem ter tja. Mehka podlaga jih je vabila in ni dolgo trajalo, ko so drug za drugim polegli v listje in strmeli v prazne krošnje dreves. Z zaprtimi očmi smo poslušali šumenje vetra in ptičje prepevanje. Gozd je na otroke deloval pomirjujoče. Ideja, da si vsak izbere svoje drevo in ga objame, je bila pri otrocih takoj sprejeta. Razpršili so se po gozdu, objeli vsak svoje drevo, za nekaj sekund obstali ter potovali le s svojimi mislimi. Miže so odkrivali in raziskovali lubje dreves, obseg debla,… Nenavadno zvite veje ali korenine v brežini so dobile nova imena, kot na primer gugalnica, gozdna hiška; skratka otroci so bili zadovoljni, nasmejani in dovzetni za vse: majhno, veliko, skrivnostno, čarobno, za vse, kar nam z eno besedo lahko pove in da GOZD.
S sodelavko sva se strinjali, da imamo veliko srečo, da si lahko privoščimo takšne pohode v naravo in tega bi se morali zavedati vsi. Za skrb za gozd nisi nikoli prevelik ali premajhen – njegov vpliv na nas pa je vedno neprecenljiv!