Arhivi avtorja: Danica Zorko

Vrtec Agata v Pacugu – 1. dan

No pa smo le dočakali dan, ko smo se starejši otroci odpravili na letovanje v Pacug.
Vožja z avtobusom je hitro minila in, ko smo končno zagledali morje smo že vedeli, da bomo kmalu na cilju. Pričakalo nas je pravo poletno vreme. Dan smo izkoristili na vse možne načine: najprej smo si noge namočili v morju, otroci so se seznanii z gusarji, odpravili smo se v Strunjan na sladoled, se igrali na igralih, zvečer pa nas je obiskal čisto pravi čarovnik.
Zdaj je že noč in vaši otroci so že legli k zasluženemu počitku.

Lep pozdrav vsem skupaj iz Pacuga in lahko noč vam želijo spremljevalke vaših otrok.

Razmišljamo EKO – Pandin vrtiček

Prispevek je zapisala vzg. Katarina Špiček.

Letos smo na novem igrišču dobile skupine vrtca simpatične okrogle vrtne gredice. Vanjo naj bi posejali ali vsadili zelenjavo, rože in jagodičevje.
V skupini Pande smo se odločili, da za pomoč pri zasaditvi gredice zaprosiva starše za sadike rastlin, ki so jim doma ostale in bi jih zavrgli.
Starši so se na to odzvali v velikem številu. Dobili smo jagode, različne začimbe in tudi cvetoče rože.
Vsak otrok je nesel sadiko ali orodje na naš vrtiček. S skupnimi močmi smo prerahljali zemljo, naredili jamice in vanje je vsak otrok položil sadiko ter jo še zasul z zemljo. Na koncu smo posajeno še zalili. Otroci so bili zelo ponosni, ko so videli naš mali vrtiček.
Naša naloga za naprej bo, da bomo skrbeli za naš vrtiček. Hodili ga bomo zalivat, če bo rasel plevel ga bomo potrgali. Ko bodo zrele jagode pa jih bomo poskusili. Če bomo rabili začimbe, jih bomo tudi imeli. Opazovali bomo kako rastejo in cvetijo naše rože.

Noč v vrtcu

Zapisala vzg. Špela Dolinar

V mesecu aprilu smo v skupini Sovice imeli Noč v vrtcu. Otroci so jo že nekaj časa komaj čakali. Tako smo se ob 18.00 dobili na lep četrtkov dan. Najprej so si otroci pokazali svoje nahrbtnike in predvsem njihove spremljevalce – pliškote, ki bodo z njimi preživeli noč. Odpravili smo se na igrišče, kjer so nas čakale štafetne igre. Otroci so bili polni energije in nadvse motivirani. Po koncu iger smo otvorili našo teraso in sicer tako, da smo povečerjali kar zunaj. Bilo je res nekaj posebnega, sploh, ker smo se lahko malce razvajali s pico in krompirčkom. Po večerji smo si pripravili postelje, otroci pa so se seveda z raznimi rekviziti še fotografirali. Sledilo je iskanje predmetov na sličicah po celem vrtcu. Razdelili smo se v skupine, si nadeli naglavne lučke in se z voki-tokiji podali na lov. To je bilo smeha in raziskovalnega duha. Seveda noč v vrtcu ne mine brez pižama žura in tudi naša ni bila nič drugačna. Vsi nasmejani in polni energije smo si pripravili še modno pisto in se prijateljem pokazali v čudovitih pižamah, ter v različnih pozah. Da smo se pred spanjem le malček umirili smo si ogledali eno kratko risanko, nato pa so otroci utrujeni legli na ležalnike. Sledilo je nekaj minut veselega hihitanja, nato pa so eden za drugim padali v sanje. Noč je bila mirna, zjutraj pa so se zbujali sami nasmejani otroci, ki so nama že zastavljali vprašanja, kdaj bomo noč v vrtcu spet ponovili 🙂
In to bo že zelo kmalu…

Priznanje natečaja “Anice”

Zapisala vzg. Špela Dolinar.

Otroci iz skupine Sovice so sodelovali v natečaju To sem jaz, ki je potekal pod vodstvom OŠ Ane Gale iz Sevnice. V natečaju je sodelovalo 184 ustvarjalnih del. Nekatera dela so bila poslana iz vrtcev, nekatera iz osnovnih šol. Otroci so poustvarjali pesem Dušana Velkaverha PUSTITE NAM TA SVET.
Naša skupina je bila izbrana izmed vseh vrtcev, ki so v natečaju sodelovali. Veseli smo, da smo prejeli Anico, ki je unikaten izdelek učencev OŠ Ane Gale. Z njo prireditelji ohranjajo spomin na svojo ustanoviteljico. Po celi Sloveniji je tako letos odpotovalo sedem Anic, kar dve pa sta prispeli v Poljane – ena v naš vrtec in ena v osnovno šolo k učenki tretjega razreda, Maji Bonča.
Skupaj z otroki smo se nagrade resnično zelo razveselili.

Naša gredica

Zapisala vzg. Alenka Cegnar

Odločili smo se za zasaditev ene od gredic ob zgornjem igrišču. Otroci so se odločili, katera bo naša, jaz pa, kaj bomo zasejali…nekaj medonosnega za naše drage čebele. Gredico smo prekopali, da bo lahko zemlja zadihala…
Tipali smo semena kapucinčkov in ognjiča v vrečki in nato na dlaneh. Naredili smo luknjice, v katere so starejši otroci posejali vsak po dve semeni kapucinčkov. Po obliki zanimiva in  nenavadna semena ognjiča so pritegnili vse. Malčki so jih raztrosili po sredini gredice in jih pokrili z zemljo in vsi si želimo, da bi naša zasejana semena vzkalila in privabila čim več čebelic!
Za označitev naše gredice smo izdelali eko žabico iz odpadnih plastenk Donata. Zdaj pa samo še čakamo, kaj bo iz naše zasaditve zraslo.

Vgojili smo krešo

Zapisala vzg. Alenka Cegnar

Za zdravo prehrano lahko poskrbimo tudi sami in mi smo. V  mesecu aprilu, ko smo zbirali različne odpadke in jih razvrščali, se nam je utrnila ideja, da to, nepropustno, a zavrženo embalažo lahko  uporabimo za nekaj koristnega.  Tetrapak od mleka smo prerezali na pol in  na vati in papirju posejali krešina semena. Najprej smo jih otipali in nato posuli. Vse dni smo jih pridno zalivali in spremljali njihovo rast. Ko so rastlinice zrasle, smo jih postrigli in naredili namaz. Kreši smo dodali skuto in sol, vse dobro premešali s paličnim mešalnikom ter namazali na polnozrnat kruh. Vsem je bil naš   »doma« pridelan namaz zelo všeč.

Pižama žur

Zapisala vzg. Špela Režen

V četrtek, 7.4.2022 smo se z otroki iz skupine čebele po obisku vrtca ponovno dobili ob 17.00 popoldne. Razlog je bil poseben, težko pričakovan večer z nočjo PIŽAMA ŽUR.
Ob prihodu so otroci najprej pripravili ležišče z ležalnikom, odejo in blazino, ni pa manjkala niti kakšna ljubkovalna igrača. Čakala nas je že prva zanimiva naloga in sicer smo se razdelili v skupine, otroci so prejeli fotografije iz prostorov v vrtcu, za nalogo pa so morali predmete poiskati. Izziv je bil velik, za raziskati pa mnogo, saj je bil ceeel vrtec naš.
Kmalu zatem se je zunaj oglasilo reševalno vozilo, ki pa je tokrat imelo drugačen namen od običajnega. Reševalec Grega se je pripeljal, da nam je povedal nekaj o delu reševalca potem pa nam je razkazal opremo in notranjost vozila. Otroci so bili seveda navdušeni.
Pred vhod je kaj kmalu pripeljalo dostavno vozilo z večerjo, sicer ne ravno najbolj zdravo ampak okusno je pa vseeno bilo. Jedli smo pice, pomfri, za sladico pa so nas čakali še mafini, ki jih je prinesel deček iz skupine, ki je isti dan praznoval rojstni dan.
Po večerji smo prejeli pismo škratov in poiskati smo morali njihov zaklad, ki se je skrival nekje v bližini vrtca v temi. Vzeli smo svetilke in veselo na delo. Iskanje se nam je obrestovalo, saj smo sladki zaklad našli.
Sledil je še kratki kino program in ležišče prav posebno za to noč. Večina otrok je mirno utonilo v spanec, nekaj se jih je pa sredi noči zbujalo z različnimi problemi, od skrbi za to, da jih pogreša mami, do tiščanja na malo potrebo.
Imeli smo lepo in doživeto popoldne z nočjo v vrtcu, hkrati pa je bil to mali trening za malce dlje časa od doma, ko se bomo v mesecu maju odpravili na tridnevno letovanje v Pacug.

Sodelovanje osnovnošolcev s skupino “Lončki”

Pripravila vzg. Milena Škrlec.

V času korona ukrepov je bilo sodelovanje z učenci šole povsem okrnjeno. S sproščanjem le teh pa smo to vez lahko ponovno vzpostavili. Učenci radi predstavijo svoja znanja otrokom v vrtcu, saj so ga še nedavno sami obiskovali. Tako je našo skupino »Lončki« februarja v jutranjih urah obiskala četrtošolka Ela Novak in prisotnim otrokom prebrala zgodbico o zebri. Ko druženje v živo še ni bilo možno, je nekaj pravljic prebrala na daljavo.
Pri izvedbi vrtčevske olimpijade nam je priskočil na pomoč športnik iz 9. razreda David Križnar z vodenjem gibalne urice v telovadnici.
V mesecu marcu smo v skupino povabili mladega glasbenika, harmonikarja Gala Kosa, brata našega Žana. Zaigral nam je nekaj polk in valčkov, pa tudi otroške pesmice mu gredo dobro izpod prstov. Zraven smo peli in plesali in mu na koncu bili hvaležni za nastop.
V okviru šolskega Mepi programa pa v skupino ob sredah prihaja devetošolka Ana, ki z otroki preživi eno šolsko uro , se z njimi igra in pomaga pri vsakodnevnih rutinskih dejavnostih.
Zadovoljni smo, da je tovrstno sodelovanje možno, saj je v korist in zadovoljstvo vsem udeleženim.

Pomladanski orgelski koncert

Pripravila vzg. Alenka Cegnar.

Ga. Marijo Jamnik poznam že iz otroštva, kot sovaščanko in veže naju ljubezen do glasbe. Pred časom sva se čisto  naključno po dolgem času slišali in povedala mi je, da še vedno poje, igra orgle in  nastal je preblisk: »Kaj pa če jo povabim na obisk v Poljane, da nam kaj zaigra in zapoje!«
Po pogovorih in dogovorih z ga. ravnateljico, g. župnikom in seveda Marijo smo se v sredo, 23. marca z otroki starejših skupin zbrali v cerkvi Sv. Martina v Poljanah.
Ga. Marija nas je popeljala v svet orgelske glasbe, kjer je povezala trenutni postni čas, počastila materinski dan, z nepozabno Ave Marijo in skladbo iz filma »Moje pesmi, moje sanje«. Za konec smo vsi skupaj, ob orgelski spremljavi seveda, zapeli »Mi se imamo radi«
V zahvalo smo ji podarili skromno darilce in šopek rož.
Po koncertu so si otroci ogledali kor, poslušali zvoke nožnih pedalov, ko so se tla pod nami zatresla zaradi nizkih tonov.
Ga. Marija je bila navdušena nad našim odzivom in povedala, da se bo z veseljem še kdaj družila z nami, mi pa smo imeli neko, povsem novo izkušnjo.

Uvajalno obdobje pri najmlajših

Zapisali: Tatjana Ravnikar in Lea Stržinar

Z mesecem januarjem smo vstopili v nove prostore vrtca, hkrati pa se je odprl še en nov oddelek. V njega so vključeni najmlajši otroci prvega starostnega obdobja. Otroci so prihajali v skupino postopoma. Najprej nekaj dni skupaj s starši, nato so  samostojno preživeli dopoldne v  vrtcu.
Veliko časa sva namenili samemu spoznavanju igralnice, igrač in dnevne rutine. Ko sva začutili, da se otroci v vrtcu počutijo varne, smo začeli z odkrivanjem drugih prostorov. Na terasi smo imeli možnost bivanja na svežem zraku, kjer smo opazovali okolico in se ob gibalnih pripomočkih razgibali. Bivanje na prostem je otrokom zelo dobro koristilo, zato sva se tega večkrat posluževali. Ker večina otrok še ne hodi, velikokrat uporabimo teraso. Trudiva pa se tudi, da gremo na sprehod v okolico vrtca.
Poleg terase smo spoznavali tudi hodnik vrtca. Le ta je zelo prostoren in večnamenski. Udeležili smo se čutnega poligona, kjer so otroci premagovali gibalne ovire in imeli možnost spoznavanja različnih materialov.
V uvajalnem obdobju je za otroke vsaka novost poseben izziv. S postopnim uvajanjem sva otrokom želeli približati vrtec, kot prijetno okolje v katerega se radi vračajo.

Ustvarjanje v gozdu

Zapisala vzg. Katarina Špiček.

Na lep sončen dan smo se z otroki odpravili do bližnjega smrekovega  gozda. Z otroki smo tekli po klancu do gozda, zato so bili nekateri utrujeni in so se za kratek čas usedli na klopco iz drv. Tisti, ki pa niso bili utrujeni  so začeli raziskovati gozd. Čez nekaj časa so se jim pridružili tudi otroci, ki so počivali. Na kup so nosili različno velike veje, smrekove storže, suhe iglice in napihano listje. Z vejami so poskušali risati po zraku, opazovali so kako padajo na tla iglice, katere so z rokami vrgli v zrak. Dva otroka pa sta začela smrekove storže zlagati enega zraven drugega. Vzgojiteljici pa sva jim dali idejo, naj naredijo cvetlico, saj se bliža pomlad in se že prebujajo zvončki, trobentice in spomladanski žafrani. Pomagali sva oblikovati krog iz smrekovih storžev. Naprej pa so otroci sami polagali storže, ki so jih prinesli iz gozda. Nekateri otroci so uživali ob pobiranju storžev, drugi pa pri postavljanju v krog. Bili so ponosni, ko so videli končni izdelek smo ugotovili, da je izdelek narejen v Land art tehniki, oziroma v smeri sodobne umetnosti – zemeljska umetnost.
Vsi skupaj smo zadovoljni odšli na kosilo nazaj v vrtec. Za nami je bilo zanimivo in malo drugačno dopoldne.

Pust v skupini Polžki

Zapisala Tina Mlinar Rozinger

Pust je čas, ko oživijo različne pustne maske, je čas za zabavo, ples in odganjanje zime. In tudi v 1.skupini Polžkov ni bilo letos tudi nič drugače. V vrtec so na ta dan prišle različne pustne šeme Miki miške, pingivni, telebajsek, trobentica, čebela, telebajsek, gasilec, zebra, Rdeča kapica in mala miška. V naši igralnici je bilo celo dopoldne veselo. Otroci so plesali, se igrali z baloni in delali pustne norčije. Pridružili smo se tudi pustni povorki vseh otrok iz vrtca Agata, kjer smo z glasbo in maskami preganjali zimo po našem kraju.

Na ogled pustne povorke smo letos preko valov Radia Sora povabili kar vse starše in krajane Poljan.

Obisk medicinske setre v skupini Sovice

Zapisala vzgojiteljica Špela Dolinar.

Ker smo v skupini spoznavali poklice smo bili zato še toliko bolj veseli pozitivnega odziva mamice, da nas obišče in predstavi poklic medicinske sestre. Otroci so komaj čakali, da nas obišče. Že ob prihodu so vsi opazili njena modra oblačila in se spraševali, kaj vse se skriva v njeni torbi. Mamica Nina je otrokom na res primeren način predstavila njeno delo. Najprej so si ogledali, kako v bolnišnici izgleda, ko reševalna vozila pripeljejo ponesrečence ali pa ljudi, ki imajo hude nepojasnjene težave. Zvoki siren so se razlegali po naši igralnici in otroci so bili iz trenutka v trenutek bolj motivirani. Ko pa nam je Nina pokazala inekcije različnih velikosti, ki jih pri svojem delu uporablja, se je naša radovednost samo še povečevala. Otrokom je pokazala kako naredi kanalček, da jim potem lahko dajo infuzijo. Da pa so lahko bolje videli, kako tekočina teče po cevkah je le to obarvala z dodatkom železa. Otrokom je bilo prav tako zanimivo, ko so preizkušali epruvete, s katerimi odvzemajo urin iz posodice. To, da je tekočina tekla navzgor je bilo svojevrstno doživetje. Imeli so tudi priložnost poslušati bitje svojega srca. Marsikdo izmed njih je svoje srce prvič slišal. Mamica Nina je otrokom prinesla pokazati tudi opremo, ki jo potrebuje vsak dan, od kar se je začelo kovid obdobje. Nase je nadela zaščitno obleko, rokavice in pa posebno masko. Otroci so masko po želji lahko tudi poizkusili in tako ugotovili, kako težko je biti pod njo nekaj sekund, kaj šele ves čas dela. 
Resnično smo bili veseli njenega obiska in te lepe izkušnje, ki nam jo je dala. 

Pustite nam naš svet

Zapisala vzg. Špela Dolinar.

V naši skupini je 23 zvedavih, razigranih in veselih otrok, ki so željni odkrivanja sveta. In prav to nas je spodbudilo, da smo pričeli z razmišljanjem o tem, kakšen je naš svet in kakšen si želimo, da bi bil. Trenutne razmere niso rožnate in o tem vedo veliko povedati tudi otroci. Zanimivo je bilo, kako so čisto na začetku razmišljali o tem, kaj je zanje lep svet. Travnik, rože, gore, živali, ptice,… Nato jih je razmišljanje poneslo na drugo stran, ko je deček omenil vojno v Ukrajini. Njihovi obrazi so se v trenutku spremenili in iz njih je vela žalost. Omenili so otroke, ki so jih videli po televiziji, kako so jokali, ker jih je strah. Kar nekaj časa so se zadržali ob misli, da to ni lep svet.
Iz tršega papirja smo izstrigli velik krog, ki je predstavljal Zemljo. Nato smo ga razdelili na toliko koščkov, kolikor je otrok. Nekateri kosi so bili večji, drugi manjši. Razstrigli smo jih, nato pa je vsak otrok izbral svojega in nanj narisal svoj lepi svet. Seveda smo se posvetili tudi pesmi, ki je otroke navdihnila, a je zaradi razpona za predšolske otroke še malce prezahtevna in je zato nismo sami prepevali. So pa otroci sami podali idejo, da nad naš pisani in lep svet napišemo besedilo: Pustite nam naš svet! In naj dodam, da so o tem mislili povsem resno!
Izdelek smo dali na razstavo v vrtcu z upanjem, da nam nihče ne bo nikoli vzel našega sveta, naših sanj in našega upanja. Prav to je bil tudi naš cilj – da se otroci zavedo, da lahko imajo sanje, da lahko uživajo v vsem lepem, kar nas obdaja in da lahko sledijo svojemu srcu. Da naj bo vse, kar delajo narejeno iz srca in v dobro nas in drugih ljudi.

Malčki in rdeči dan

Zapisala vzg. Tina Mlinar Rozinger.

Mesec februar je znan kot mesec kulture vendar smo se letos vzgojiteljice iz 1. starostnega obdobja odločile, da posebno pozornost namenimo tudi dnevu zaljubljenih. Prav s tem namenom smo Valentinovo zaznamovale z rdečo barvo, barvo ljubezni in srca. Otroci so na ta dan prišli v vrtec oblečeni v rdeča oblačila, kar so z veseljem pokazali in povedali v jutranjem krogu. Vzgojiteljice so po skupinah pripravile igrače za igro, ki so bile obarvane rdečo. Otroci so imeli na razpolago od rdečih lesenih kock do rdečih vozil. Za popestritev Rdečega dneva pa so si otroci ogledali predstavo Rdeča žoga. Z rdečimi cofi so odtiskovali obliko žoge ter zapeli pesem Rdeča žoga. Tako se je RDEČA nit oziroma barva prepletala skozi celo dopoldne in spletala ljubeče odnose med otroki in vzgojiteljicami.

Olimpijada v vrtcu Agata

Prispevek sta napisali vzg. Aleksandra Frelih in Milena Škrlec.

Tako kot vsa poljanska dolina, smo se tudi v vrtcu Agata veselili uspehov naših odličnih olimpijcev. Ti so nas navdušili, da smo v mesecu februarju izvedli nekaj otrokom zelo zanimivih dejavnosti, katerim smo za zaključek dodali še piko na i – organizirali in sodelovali smo na vrtčevski olimpijadi.
V skupini »Lončki« smo prebrali zgodbo Svetlane Makarovič z naslovom Živalska olimpijada, preko katere so otroci spoznali kaj je olimpijada in kako poteka.
Da pa postaneš dober športnik, je potrebno veliko treninga. Medse smo povabili mladega smučarskega skakalca Davida, brata naše skakalke Nike Križnar. Na gibalni urici v telovadnici je otrokom razložil, da je za dobre rezultate potrebno zelo veliko vaditi celo leto ter skrbeti za odlično telesno pripravljenost. Otroke je vodil skozi ogrevanje in raztezne vaje. Najbolj zanimiv del pa je bil poligon, pri katerem so se preizkusili tudi v odskoku z letalnice.
Za vrtčevsko olimpijado smo iz kartona in plastenk izdelali smuči, naredili olimpijske zastave za navijače in se naučili deklamacijo Zimski športi. Tekmovali so prav vsi otroci naše skupine, vsi prišli skozi cilj in tako vsi osvojili zlato medaljo. Po poslušanju slovenske himne je sledila svečana podelitev medalj, saj je prvo mesto osvojila ekipa Slovenije. Otroci so bili nase neizmerno ponosni. Bravo, »Lončki«!

V telovadnici

Za polžke zapisala vzg. Helena Oblak.

Obisk v telovadnici je vedno posebno doživetje. Če za otroke pripravimo kakšne posebne gibalne naloge, pa sploh. Tokratna gibalna urica je bila vezana na rusko ljudsko pravljico Rokavička.
Otroci so najprej iz rokavice potegnili risbo živali, ki so jo morali preko ovir odnesti  do velike živali, ki je bila nekje v telovadnici.
Ovire so bile različno zasnovane: kotaljenje, skakanje, plazenje, plezanje in spuščanje, tek
Otroci so v dejavnosti uživali in preko igre pridobivali različne izkušnje.

Živali pri babici Zimi

Prispevej je zapisala vzg. Milena Škrlec.

Bil je pravi zimski dan, siv, bel in mrzel. Oblaki so sipali snežinke, ki so se najprej veselo vrtele po zraku, nato pa so se tiho in rahlo spuščale na tla in tam pletle utrujeni zemljici zimsko ogrinjalo.
V zasneženi hiški je živela Babica Zima in skubila snežni puh.
Tako se začne ruska pravljica, katero so otroci iz skupine Lončki najprej poslušali ob glasbeni spremljavi, nato pa se ob njej tudi gibalno izražali. Dogovorili smo se, da jo bomo zaigrali. Izdelali smo potrebne rekvizite, naredili sceno in se preizkusili v dramatizaciji. V ta namen smo se naučili pesmico Babica Zima. Po nekaj poskusih smo igrico posneli in jo na ogled ponudili tudi drugim otrokom v vrtcu. Bilo nam je (izjave otrok): “dobro, v redu, lepo,…”.

Zima, zima bela

Prispevek je pripravila vzg. Špela Prijatelj.

Dodobra smo že zakorakali v zimske dni, a v skupini MIŠKE nas tudi mraz in zima ne ustavita, da bi uživali. Ker smo vsi veliki navdušenci nad snegom, vsak dan opazujemo, ali pade še kakšna snežinka z neba. Zdravje in dobro počutje sta za vse izrednega pomena, zato tudi otroke navajava na to, da je vsakodnevno gibanje na svežem zraku zelo pomembno. Če tudi je zaradi mraza le za krajši čas. Že pred epidemijo smo vsakodnevno bivali na prostem ob skoraj vsakem vremenu. Sedaj pa je to še toliko bolj pomembno, saj je vsem v  interesu, da se virusom izognemo v največji možni meri. Poleg tega je za najmlajše otroke vsakodnevni sprehod in bivanje na prostem veliko več, kot le-to. Vzpodbuda za premagovanje lastnih ovir, navajanje na varno hojo v prometu, opazovanje okolice in spoznavanje lastnega kraja, opazovanje spreminjanja narave skozi letne čase,…
Nič se ne more primerjati z veseljem in nasmehom na obrazu malih nadobudnežev, ki jim ga narišejo na obraz sončni žarki sredi zimskega dne, še bolj pa sneg. Prvozapadlega smo že izkoristili, sedaj čakamo na novega. Ker smo že malo nestrpni, pa smo si za krajšanje časa prinesli v igralnico malo drugačen »sneg«. Takšnega, ki bi marsikdaj in marsikje romal v koš za smeti. A mi znamo to dodobra izkoristiti, se ob tem zelo zabavati ter se tudi kaj naučiti. Zakaj ta sneg ni mrzel? Zakaj se v igralnici ne stopi? Zakaj je tako mehak? Pokažemo, kako snežinke padajo z neba, kar na suhem se peljemo s sankami, se kepamo, poskusimo narediti snežaka in še marsikaj.