Arhivi avtorja: Urednik

Pomahajmo v svet

Za spletno stran pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V sklopu projekta »Say hello to the world« smo 20. februarja imeli že tretje srečanje preko video klica.
Tokrat smo otrokom iz vrtca Zlatokosa iz Borova predstavili naše družine. Vsak otrok je povedal kako se njegova družina piše, koliko članov šteje in kaj najrajši delajo skupaj. Maja je predstavila še svojo mamico Heleno in sestrico Laro. Zapeli smo pesem Mi se imamo radi. V treh jezikih smo se naučili novo besedo »družina, family, porodica« in jo povedali našim prijateljem.
Na vsakem srečanju pa jih pozdravimo in se od njih poslovimo tudi v treh jezikih: slovenskem, angleškem in hrvaškem.

no images were found

Šivilja na obisku v Vili Čira čara

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Barbara Triler.

V enoti Vila Čira Čara smo zopet imeli obisk. Obiskala nas je šivilja ga. Vesna, ki je predstavila poklic šivilje in pripomočke, ki jih v omenjenem poklicu uporablja. Za dojenčka iz našega kotička je sešila čisto pravo oblekico in pa tudi kapo, šal ter čevlje na željo oz. predloge otrok.  Navdušeni smo bili, kako hitro so bila vsa ta oblačila sešita. Da pa se bomo tudi mi preizkusili v vlogi šivilj, je za nas priskrbela tudi vse te pripomočke in zato se tudi mi že zelo veselimo šivanja …

Praznični december v vrtcu

Prispevek pripravila vzgojiteljica Špela Režen.

Mesec december je bil v vrtcu čarobno obarvan. Poleg dejavnosti, ki so potekale v skupinah, smo imeli precej skupnih srečanj. Tako so nas obiskali Orgličarji, ki so nam predstavili svoje inštrumente in nanje zaigrali znane otroške pesmi, otroci pa so jih spremljali s petjem.
Vsaka skupina je polepšala novoletno jelko z okraski, ki so jih izdelali.
Imeli smo tudi modri dan. Poudarek je bil na modri barvi; otroci so bili oblečeni v modra oblačila, igrali so se z modrimi igračami, na koncu pa je nastala tudi čudovita skupna modra fotografija.
Obiskala nas je nagajiva Pika Nogavička ki nam je med drugim povedala tudi to, da čokolada vsebuje veliko vitamina C – »cukra«.  Predstava je bila plačana iz sklada vrtca.
Obiskala sta nas tudi mlada glasbenika Miha Križnar, ki je tudi član skupine Joc band in Barbara Dolenec, ki sta iz svojih glasbil izvabila živahne domače viže. Otroci so s svojo neizmerno energijo in plesom potrdili, da jem glasba ugaja.

no images were found

Ogled naše nove kurilnice

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Prav v tem času se v 8. skupini pogovarjamo o različnih vrstah energij in o njihovi  varčni rabi. Otroke je zanimalo kako izgleda naša nova kurilnica, zato smo se tja odpravili na obisk. Vstopili smo v velik prostor z veliko pečjo in več zalogovniki. Peč ogreva radiatorje v šoli, vrtcu, telovadnici in jedilnici. Ogreva tudi vodo za umivanje. Hišnik Filip je peč tudi odprl. Otroci so občutili močno vročino in ugotovili, da v njej kurijo les – sekance. Zadaj za kuhinjo nam je hišnik pokazal še veliko odprtino, kjer imajo shranjene sekance, ki se s pomočjo polža pomikajo v peč. Otroci so povedali, da tako velike kurilnice še niso videl. Zelo pomembno pri naši kurilnici je tudi to, da je zelo varčna in uporablja les, ki ga je vse okoli nas na pretek.

 

Dedek Peter na obisku

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

V vrtec Vila Čira Čara smo povabili dedka Petra, ki je otrokom zelo doživeto povedal pravljico Padel bom. Skozi zgodbo smo spoznali življenje v času dedkovega otroštva. Otroci so se v zgodbo zelo vživeli in podoživljali njeno vsebino tudi skozi risbo, ki so jo ustvarili ob koncu druženja. Imeli smo se lepo.

no images were found

Obisk specialne pedagoginje

Za spletno stran prispevek napisala vzgojiteljica Barbara Triler.

V petek, 13. 12. 2013, nas je v Vili Čira Čara obiskala ga. specialna pedagoginja Sonja in nam predstavila svoj poklic. Ukvarja se z ljudmi po poškodbi glave. Uči jih na novo pisati, brati, hoditi in tudi otroci so lahko preizkusili, kako je biti slep oziroma slaboviden, z uporabo tako imenovane bele palice. Ogledali smo si tudi časopis v Braillovi pisavi. Seznanila nas je, kako pomembno je upoštevanje prometnih pravil, predpisov, uporaba varnostnega pasu, kolesarske čelade…
Predstavitev poklica je bila za otroke zanimiva in poučna, saj so prejeli veliko pomembnih, uporabnih informacij. 

no images were found

 

Zmaji na obisku pri čebelicah

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V predprazničnih dneh smo se Zmaji odzvali prijaznemu povabilu otrok in vzgojiteljic iz skupine Čebelic na skupno druženje.  Takoj po zajtrku smo se odpravili do lovskega doma v Poljanah, kjer so Čebelice doma. Vsi so nas veselo in prijazno sprejeli. Po uvodni igri predstavljanja in spoznavanja, kjer je med otroki vladalo še nekaj negotovosti in zadržanosti,  so se otroci »pomešali« med seboj in uživali ob skupni  igri z lego kockami, ob družabnih igrah in ustvarjanju prazničnih snežink in smrečic iz papirja. Vzdušje je bilo vedno bolj veselo in sproščeno in dopoldne je kar prehitro minilo. Za konec smo se posladkali s čokoladnimi kroglicami in se odžejali s čajem. Polni lepih vtisov smo se poslovili od »novih« prijateljev ter si obljubili, da se kmalu spet srečamo.

no images were found

Babice in dedki na obisku v skupini čebel

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jožica Maček.

V četrtek 5. decembra smo v skupino Čebel, v Vilo Čira Čara povabili babice in dedke. Našemu povabilu so se na veselje otrok in vzgojiteljic odzvali v polnem številu. Otroci so najprej predstavili svoje stare starše prijateljem v skupini. V kratkem programu smo pokazali, kaj smo se v tem šolskem letu že naučili. Otroci so babicam in dedkom zastavili nekaj ugank, ki so jih  brez težav rešili.
Posladkali smo se še z medenjaki in s čajem. Malčki pa so se pri svojih starih starših še malo pocrkljali.

Imeli smo se lepo.

Bodimo eko, ohranimo čebelo in smreko

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Barbara Triler.

V okviru sodelovanja v natečaju »Bodimo eko, ohranimo čebelo in smreko«, smo otroci iz skupine »Žirafe« prejeli novoletno smreko, stekleničke in satnico. Vse te materiale smo uporabili za izdelavo smreke.
Za predstavitev okrašene smreke sem povprašala otroke in sicer sem jim zastavila vprašanje: “Kaj lahko poveste o naši smreki?”
Komentarji so bili sledeči:
-“Čebelice k so gor.”
-“Zvezdice.”

-“Uni sadeži.”
-“Satje.”
-Zelena je.”
-Deklamacija.”

Otrokom sem zastavila tudi vprašanje, zakaj smo jo izdelali.
Komentarji:
-“Za božič.”
-“Za Miklavža.”
-“Za severni tečaj.”
-“Za tečaj.”
-Za čebelji natečaj.”

Zopet sem za uporabljen material vprašala otroke. Vprašanje se je glasilo:” Iz česa je naša smreka?”
Komentarji so bili sledeči:
-“Iz kartona.”
-“Iz stekla.”
-“Pa s plastike je tud.”
-“Čebele so iz tega.”
-“Iz papirja.”
-“Iz WC-papirja.”
-“Tulec.”
-“Tole je pa taprav” – “Otrok na smreki pokaže pravo satnico.

Za izdelavo smreke smo potrebovali dva dopoldneva. Otroci so skupno s tempera barvami barvali smreko, individualno pa čebelice in tulce. Satnico, ki smo jo prejeli, smo odtisnili v obliki zvezdice. Sledilo je lepljenje materialov na našo smreko, ki je postajala vedno bolj praznična. Na koncu smo se usedli pred smreko in spoznali novo deklamacijo “Panj”, katero je deklica napisala na papir in jo postavili pred smreko.

DEKLAMACIJA “ČEBELE”:

TUKAJ JE PANJ, (roke stisnjene v pest pred sabo)
A KJE SO ČEBELE? (obrnete zapestja in skomigneš z rameni)
SKRILE SO SE, (eno pest za hrbet)
VSE PROČ ODLETELE. (drugo pest za hrbet)

PREŠTEJ DO DESET, PA PRIDEJO SPET! (roke pred sabo)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (odpiraš prste enega za drugim)
BZZZZZZZZZZZ! (požgečkaš otroka)

no images were found

Obisk pri avtoličarju

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Barbara Triler.
V torek, 26. 11. 2013, smo se otroci 8. in 9. skupine odpravili na obisk k avtoličarju Pavletu v Predmost. Ogledali smo si prostore, ki so namenjeni za avtokleparska in avtoličarka dela. Ob ogledu smo poleg vida uporabili tudi druga čutila – vonjali smo barvo, v sušilnici poslušali zvok, kako se avto hitreje posuši, tipali različne pripomočke, ki jih avtoličarji potrebujejo pri svojem delu…

Otroci so izvedeli veliko informacij o delu avtoličarja in bili navdušeni nad izvedenim ogledom.

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Mateja Matjašec.

V mesecu novembru smo se v skupini Polžki igrali z naravnim materialom. Otroci so skupaj s starši v vrtec prinesli kartonaste škatle ter blago. Materiale smo tipali, trgali, oblikovali ter se pretvarjali, da smo v hiši, avtobusu… Za zaključek tematskega sklopa pa sva jim pripravili še čutno pot, nad katero so bili več kot navdušeni.

no images were found

Bodi eko – ohrani čebelo in smreko

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Smo EKO vrtec, zato smo se z zanimanjem  udeležili natečaja »BODIMO EKO, OHRANIMO ČEBELO IN SMREKO« in izdelali novoletne jelke iz naravnih in odpadnih materialov.
Ob okrašeni novoletni jelki so  otroci iz skupine ČEBELE sestavili zgodbo o čebeli in smreki. Čebelo so poimenovali Voskinja.

ČEBELA VOSKINJA IN SMREKA

Nekoč pred davnimi časi je živela čebela Voskinja. Živela je v panju. Nabirala je medičino in jo prinesla v panj in jo dala v posodico – satnico. Ko so bile vse satnice polne, je čebela Voskinja odšla na dopust v gozd. V gozdu je poiskala primeren kraj za svojo zabavo. To je bila zelena smreka. Čebela je tam našla svoje prijateljice čebele. Zabavale so se na svoji smreki in niso opazile kako hitro je minil čas. Zabave je bilo konec in odšla je nazaj v svoj dom – čebelnjak. To je bila prava pustolovščina.
Tudi otroci so komentirali svoje delo kot pustolovščino.

»… ker je bilo zanimivo delati, predvsem izdelava čebel, pa tudi okraskov iz satnic.«,
» …ker smo zavijali vosek. Bil je zelo mehak in dišal je po medu.«,
»…ker sem delala čebele. Všeč mi je bilo zvijanje satnic v okrasek.«
»Zato ker smo sestavili smreko in nanjo dali okraske: čebele in vosek.«
»…ker smo zavijali vosek. Bil je dober in dišal je po čebelah.«

Poljanski orgličarji na obisku

To jesen so nas zopet razveselili s svojim obiskom Poljanski orgličarji, ki so nam popestrili turobno dopoldne. Na orglice različnih velikosti so nam zaigrali kar nekaj nam poznanih pesmic. Radi smo se jim pridružili s petjem. Otroci so bili navdušeni. Za spomin na njihove melodije so nam v dar podarili njihovo zgoščenko kateri bomo radi prisluhnili.

Obiskala sta nas jamarja

Za spletno stran zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Vili Čira Čara imamo novembra prav osebno temo. Pogovarjamo se o ljudeh, ki nam pomagajo v različnih  nesrečah, zato smo na obisk povabili tudi jamarja. Najprej sta na preprost način otrokom predstavila jamarsko opremo in njuno delo. Otrokom sta razložila, da tudi jamarji pomagajo ljudem. Na pomoč pristopijo, kadar se zgodi nesreča na smučišču, v različnih jamah, oziroma rešujejo iz globin in višin, saj znajo odlično plezati Svet jam sta otrokom približala tudi s pomočjo fotografij in kratkega filma, ki prikazuje raziskovanje pod zemljo.
Za otroke je bila predstavitev poučna in zelo zanimiva.

no images were found

Reševalec na obisku

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V enoti Vila Čira Čara smo na obisk povabili Tilnovega atija Izidorja, ki opravlja zelo zanimivo delo. Po poklicu je reševalec. Otrokom je najprej nazorno opisal svoje delo. Pokazal nam je pripomočke za lažje dihanje, za zlome in za zaščito glave pred še dodatnimi poškodbami. Otrokom je svetoval kaj naj naredijo, kadar se poškoduje kdo od njihovih najbližjih. Otroci so se spomnili zelo pomembne številke 112. Spoznali so, da je delo reševalca zelo zahtevno in tudi lepo saj pomaga ljudem, rešuje življenja ljudi, ki so doživeli nesrečo ali pa hudo zboleli.

no images were found

V mlinu

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jožica Maček.

Prvi novembrski četrtek so se vsi otroci iz Vile Čira Čara odpravili ogled starega mlina v Hotovljo.
Najprej jim je gospod Slavko predstavil kratko zgodovino mlina. Izvedeli so, da mimo teče potok Hotoveljščica, ki je bil nekoč Tavčarjev potok. Videli so tri mlinske kamne, kjer so mleli različna žita, vsako posebej: pšenico, koruzo in ječmen ter žita s katerimi so hranili domače živali. Ogledali so si tudi posebno napravo  stope, s pomočjo katerih je mlinar luščil kašo. V mlinu so uporabljali tudi sita za sejanje moke. Malčki so bili radovedni in so mlinarju Slavku zastavili več vprašanj. Zanimalo jih je kaj je poganjalo mlinska kolesa in na kakšen način in za kaj se uporabljajo različni predmeti, ki so razstavljeni v mlinu. Videli so načrt mlina iz leta 1923 in ugotovili, da je to zelo star načrt.
Otroci so bili navdušeni nad mlinom, saj so izvedeli veliko novih informacij in si z ogledom mlina dobili pravo predstavo o njegovem izgledu in delovanju.

Zmaji na družinskem planinskem pohodu v neznano

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V hladnem, meglenem nedeljskem jutru, 13. oktobra, smo se zbrali otroci, starši, bratci, sestrice, pa še dedek in babica pri Topličarju v Kopačnici in zrli v nebo ter se spraševali,  kakšno vreme nas čaka po sobotnem deževju. Odločeni, da nam bo uspelo in se bomo imeli lepo, smo se prepeljali do bližnje kmetije, parkirali in se podali na pot proti neznanemu cilju. Pogumno in ob medsebojnem spodbujanju, pa majhni pomoči, smo premagovali breg za bregom. Otroci so neutrudno tekali po bregovih, odrasli smo jim z mlajšimi vztrajno sledili in uživali ob čudovitem pogledu na jesensko pokrajino. Dobra volja, vztrajnost, prijetna družba in sonce, ki se je počasi pokazalo izza oblakov in pregnalo meglo, so nam pomagali, da smo po vseh strminah dosegli… kucelj na višini 920m. Veseli uspeha smo dobre volje pomalicali, se »ožigosali«, poklepetali… še gasilska za konec in spustili smo se po ozki stezici v dolino – to je bila prava preizkušnja, a je vsem uspelo. Prijetno utrujeni, zadovoljni in veseli skupnega druženja, smo se v zgodnjih popoldanskih urah poslovili in razšli.

Hvala vsem družinam za udeležbo – brez vas bi nama bilo dolgčas… še posebej pa g. Irislavu Todoroviču, ki se je potrudil in organiziral res razburljiv izlet v neznano, izkušnja je nepozabna!

no images were found

Teden otroka

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Mateja Matjašec.

Mnogo cvetlic imam.”, je rekel
“Vendar so otroci najlepše cvetlice od vseh”.
(Oscar Wilde)

Dejavnosti v tednu otroka so bile prilagojene prvemu in drugemu starostnemu obdobju.
V prvem starostnem obdobju (1., 2., 3. skupina) smo se nekateri v ponedeljek, drugi v petek odpravili po sadni učni poti v Dobje ali Predmost, kjer smo si ogledali sadno drevje in poimenovali njegove plodove. V torek smo si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Nekega deževnega dne, ki sta jo zaigrali vzgojiteljici iz 3. skupine. Posladkali smo se z bomboni in se skupaj igrali z baloni. V sredo smo se odpravili do gasilskega doma. Ogledali smo si tovornjake s prižganimi opozorilnimi lučmi in sireno, si nataknili gasilske čelade in se z zalivanjem trave preizkusili kakšni gasilci bi bili. V četrtek smo imeli dan odprtih vrat. Skupaj smo se zbrali na hodniku in ob otroških pesmicah skupaj rajali in se družili. Peta dejavnost pa je bila kuharska delavnica. V 1. skupini smo pripravljali smoothie iz sadja, mleka in piškotov, v 2. skupini skuto s sadjem v 3. skupini pa smo si pripravili sadno kupo.

V drugem starostnem obdobju (4., 5., 6., 7. skupina)so bile nekatere dejavnosti malo drugačne. Prav tako kot mlajši smo obiskali gasilce in imeli dan odprtih vrat za druženje z drugimi skupinami. Odšli smo tudi na sprehod po sadni učni poti Agata. V ponedeljek in torek smo imeli bralne urice z učenci OŠ. Z ugankami so nas popeljali po šoli, da smo našli skriti zaklad – knjigo. Skupaj smo šli v knjižnico, kjer nam jo je knjižničarka prebrala. Dve skupini sta imeli en dan v tednu dan domače igrače, dve skupini pa sta obiskali kino Agata, kjer so si ogledali Zverinice iz Rezije.
V Vili Čira Čara smo se prav tako odpravili po sadni učni poti, kjer smo spoznavali sadna drevesa in njihove plodove ter ugotavljali njihovo starost, obiskali gasilce in imeli bralne urice z učenci OŠ. En dan smo imeli kuharsko delavnico, kjer smo pripravljali skutin namaz z drobnjakom in vrtno krešo. Za dan odprtih vrat pa smo se s kombijema odpeljali v Javorje na obisk k prijateljem v vrtec. Ogledali smo si predstavo Zrcalce, se skupaj naučili pesem Ko si srečen in se igrali gibalne ter rajalne igre.

no images were found

Zmaji na taboru v Logarski dolini

Prispevek pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.

30. 9. – 2. 10. 2013

V preteklem šolskem letu smo si s  sodelovanjem v natečaju »Po Kekčevih stopinjah do novih znanj« prislužili nagrado – bivanje na naravoslovnem taboru v Logarski dolini… in prišel je čas, da jo izkoristimo! Skrbno smo načrtovali in se pripravljali: izdelali smo plakat naše poti in načrtovanih dejavnosti, se dogovorili, kaj potrebujemo, se urili v zlaganju oblačil in oblačenju vzglavnika… Bili smo pripravljeni…

1.  dan:
Nestrpno smo po zajtrku v vrtcu pričakovali prihod našega kombija…in, kljub temu, da je deževalo, smo se veselili novih doživetij. Natovarjanje prtljage je bil mačji kašelj, pot se je pa kar vlekla… še dobro, da smo se peljali tudi po avtocesti, kjer smo lahko »dirkali«. Po Logarski dolini smo navdušeno opazovali trope ovac, ki so se pasle na travnikih.
Končno, po dveh urah in pol, ob 11:10 prihod do penzion. Otroci so planili na malico, ki nas je čakala: domači rogljički in čaj.
Razporedili smo se po sobah, si postlali (prav vsak otrok je oblekel svoj vzglavnik  – vaja v vrtcu je delovala!). V pritličju so z Alenko bivali: Ajda, Gašper, Maks, Jaka, Sara, Ester, Tjaša in Nika, v 1. nadstropju pa z Damjano Filip, Tjaš, Nina, Neža, Žan, Doroteja in Aljaž.
Do kosila smo se namestili in že spoznali igralnico (polno založeno z igračami, igrami in knjigami – kako zanimivo!!!).
Ob 12:30 nas je čakalo kosilo: goveja juha z rezanci, riž, puran v smetanovi omaki in solato – vsak otrok je dobil svojo skledico … in ob koncu kosila so bile vse prazne!!!  Po kosilu nas je Ajda posladkala  z bombončki!
»Počivali« smo do tretje popoldn, ko nas je obiskala pastirica Mica.
Med njenim obiskom je zmanjkalo elektrike, kar pa se v teh krajih sploh ne dogaja tako redko (predlagali smo sveče).
Spoznavali smo, kje dobimo volno, kako jo »pridelujejo«, predelujejo in jo polstijo: izdelali smo polsteno milo in prtiček – kako prijetno in zabavno se je bilo igrati z milnico in volno!!!
Nato smo se, kljub ne najbolj prijaznim vremenskim razmeram, saj je pršel mrzel dež, opremljeni s pelerinami in škornji odpravili na sprehod po bližnji okolici: ogledali smo si biomaso – oz. ogrevanje več objektov z lesnimi sekanci, se srečali s kokoškami, kravami, racami in kozami in spoznavali, kaj dobimo od njih, ter kakšno korist prinašajo nam.
Navdušilo nas je rastišče tintnic na travniku pred penzionom…temu smo prilagodili tudi našo igro.
Po prihodu v penzion, smo se slekli in se navdušeno in neverjetno umirjeno in prijateljsko zaigrali v igralnici do 19:00, ko nas je čakala večerja: zelenjavna enolončnica z mesom, palačinke z domačo gozdno marmelado in čaj. Mmm, kako nam je teknilo.
Potem pa PIŽAMA ŽUR: najprej smo se seveda umili in se preoblekli v pižame, potem pa ples in modna revija – same zvezde v tem deževnem večeru!
Sledila je še pravljica za lahko noč, potem pa smo popadali vsak v svojo posteljo.
Ob enajstih zvečer še vedno škrabljajo kaplje dežja po strehi. Le kakšno vreme bo jutri?!

2.  dan
Zbudili smo se v megleno, oblačno jutro, ampak vsaj dežuje ne!
Nekateri so se zbujali že ob 7:15, drugi so drnjohali skoraj do zajtrka, ampak vsi smo se udeležili zajtrka, kjer so nam ponudili čokolino/koruzne kosmiče/čokoladne luskinice… z mlekom. Ob koncu zajtrka so bile vse skodelice prazne, obrazi sitih zmajev pa zadovoljni.
Nato nam je ga. Andreja pomagala pri pripravi testa za piškote. Seveda smo si najprej umili roke, opasali predpasnike in spoznavali sestavine: moka, maslo, sladkor, jajčni rumenjaki, naribana limonina lupina… Vsak je nekaj prispeval in testo je uspelo. Iz narejenega testa smo oblikovali piškote z modelčki.
Naredili smo tudi pirin kruh: ½ kg pirine moke, ½ l radenske, 0,5-1 dcl olivnega olja, sol, vinski kamen. Vse zmešamo z mešalnikom in vlijemo v s peki papirjem oblečen model. Pečemo 1 uro pri 180 – 200°C in že dobimo zelo okusen in zdrav kruh!
Kmalu je iz kuhinje zadišalo.
Po počitku smo se odpravili na sprehod do slapišča Palenk. Spoznali smo, da to ni le en slap, ampak več slapov, poleg tega imajo pa še malo hidro elektrarno.
Ampak vse to je bilo preveč za nas, zato pa nas je navdušil ogled panoramskega zemljevida. Itak nam je že vse jasno…vam ne!
Bili smo že pošteno lačni in naši piškotki, ki smo jih spekli in topel čaj iz naših stekleničk je polepšal potepanje..
Znali smo se orientirati po smerokazih, najti pravo pot nazaj »domov, opazovali, poslušali, tipali, vonjali smo novo okolje (nabirali smo gobe, jesenske liste, tipali in ožemali mahovje). Znali smo poskrbeti za naravo (ne brcamo nepoznanih gobic, ampak jih samo občudujemo), občutili smo različne mahove.
Po vrnitvi pred penzion smo si (končno!) privoščili igro na zunanjem igrišču: hišice, igrala, oslička in žoge so nas popolnoma prevzele.
Doživetja so nas zlakotnila in kosilo: brokolijeva juha, svinjski zrezki v omaki in pečen mlad krompirček so nam napolnili želodčke, pa še Gašper nam je ponudil bombončke.
Načrtovan je bil počitek, ampak tega je bilo bolj malo, saj smo vsi takoooooo težko čakali ŠKRATA NEJKA, ki je edini škrat v pravljičnem gozdu, ki se lahko pokaže v človeški podobi! Povedal nam je, da živi visoko v gorah, poleg njega pa še druge škratovke in škratki: Storžek, pa hudi Zvonko – če te on uščipne v nogo, te vse leto boli! Popeljal nas je v pravljični gozd, kjer smo spoznavali pravljice iz slovenske in svetovne zakladnice, pa tudi, kako je treba skrbeti za gozd, kaj vse v njem najdemo, kaj nam nudi. Škratek Nejko nam je v pokušino ponudil čisto pravo škratovsko solato, ki jo je nabral kar ob potki.
S Škratkom Nejkom smo odkrili tudi čisto pravi zaklad – rulado z gozdnimi sadeži. Privoščili smo si jo s čajem po vrnitvi iz pravljičnega gozda na travniku ob igrišču. Vsem je teknilo, verjemite.
Potem pa igra na igrišču. Pred večerjo smo se igrali igri Trnuljčica in Kruh pečen.
Za večerjo smo imeli carski praženec (ali po domače šmorn) in domači jabolčni kompot. Temu je sledil pravljični kviz z ga. Andrejo in vsi smo bili zmagovalci!
Pokazali so se napori tabora. Komaj smo si uspeli umiti zobke in obrazke, se preobleči v pižame; ob 21-ih smo sladko spali vsi!!!!

3.  dan
Prebudili smo se v jasno, a zelo mrzlo jutro. Nad vršaci okoli nas so se poigravale meglice.
To jutro smo se še težje spravili iz toplih postelj kot včeraj, pa še »pokati« je treba, a Alenka in Damjana sta neizprosni – treba je poskrbeti za svoje stvari. Vse, kar smo prinesli, je treba tudi nazaj spakitari. Končno nam je tudi to uspelo.
Ob osmih nas je čakal eko zajtrk: »naš« pirin kruh, domača gozdna in slivova marmelada, kostanjev med in domača kava (ampak ne tista za odrasle!). Mmmmmm, kako je teknilo, vse smo poskusili, da smo spet imeli moči za raziskovanje pravljičnega gozda..
Tokrat nismo našli le pravljic, ampak smo preizkusili svoje zaznave na taktilni poti in iskali balvane. A veste, kaj je to? (povprašajte svoje otroke!)
Prijetno utrujeni smo se vrnili na travnik in pomalicali domači borovničev jogurt in jabolka, potem pa še enkrat prehodili »naše« poti. Tokrat smo srečali še dve svinji.
Sledilo je še zadnje kosilo in pridružil se nam je tudi naš prijazni šofer, ki nas je že prišel iskat. Potem pa prtljago v kombi, pa še mi in ADIJO Logarska dolina!
Pa še kdaj. Bilo je res lepo, nepozabno in polno doživetij…

Zahvaljujeva se vsem, ki so nam omogočili to doživetje: ga. Andreji Bizjak, njeni družini in vsem zaposlenim v penzionu Na razpotju, ki so nas navdušili s svojo prijaznostjo, dobro voljo, še boljšo hrano in vso animacijo, šoferju g. Jožetu Klemenčiču, ki nas je varno peljal tja in nazaj, predvsem pa vam, dragi starši, ki ste nama zaupali svoje otroke, ki so s to izkušnjo pridobili veliko novih znanj in izkušenj.

Raziskovanje in igra s snovmi

Prispevek pripravili vzgojiteljici Aleksandra Frelih in Tatjana Ravnikar.
Zadnji septembrski dan smo v skupini Pikapolonic raziskovali koruzna zrna in zdrob. Koruzna zrna so padla v zdrob in nastal je problem, kako bi lahko zrna ločili od zdroba. Otroci so predlagali, da vsako zrno koruze posebej vzamemo ven. Ker je bilo to zelo zamudno, sva jih vprašali, če poznajo kakšen način, kako hitreje ločiti zrna od zdroba. Ena deklica je predlagala, da s čarovnijo in poskusila, a čarovnija žal ni uspela. Malo sva jim pomagali, da so se spomnili na sita in nato so v parih ločevali zrna in zdrob. Ko so opravili, so v zdrob risali s prsti, nato pa so se še malo poigrali s koruznimi zrni. Raziskovalno dopoldne je kljub dežju zelo hitro minilo.

no images were found